V osrčju starega mestnega jedra Maribora, znotraj srednjeveškega Židovskega stolpa ob Dravi, na Židovski ulici 6, deluje Fotogalerija Stolp — eden ključnih razstaviščnih prostorov za avtorsko in razstavno fotografijo v Sloveniji. Od leta 1979, ko je upravljanje objekta prevzel Fotoklub Maribor, velja galerija za nezaobilazno stičišče domačih in mednarodnih vizualnih ustvarjalcev.

Zgodovina Fotogalerije Stolp je zgodba o zanesenjaštvu in viziji in je tesno povezana z razvojem tako imenovane »mariborske fotografske šole« in njenih vodilnih akterjev. Leta 1979 je bil Židovski stolp dodeljen Fotoklubu Maribor. Sledilo je desetletje trdega prostovoljnega dela mariborskih fotografov, ki so z lastnimi sredstvi in rokami preuredili zgodovinski spomenik v razstavišče. Leta 1989 je galerija slavnostno odprla svoja vrata in s tem postavila pomemben mejnik v slovenski fotografski zgodovini .

V štirih desetletjih neprekinjenega delovanja so se na njenih kamnitih stenah zvrstile razstave pionirjev slovenske fotografije, kot so Ivan Dvoršak, Dragiša Modrinjak in Branko Lenart, pa tudi sodobnih domačih avtorjev ter uveljavljenih mednarodnih imena. Poseben pečat prostoru daje ravno njegov specifični ambient, kjer zgodovinska arhitektura 15. stoletja ustvarja jedrnati dialog s sodobno vizualno govorico.

Poleg rednega razstavnega programa, ki zajema širok razpon od klasične črno-bele dokumentarne fotografije do konceptualnih in novomedijskih projektov, je Fotogalerija Stolp tudi organizacijsko jedro tradicionalnih dogodkov, kot sta Festival fotografije Maribor ter bienalna mednarodna izmenjava Photo Graz. S tem galerija ne ohranja zgolj bogate lokalne fotografske dediščine, temveč aktivno odpira prostor svetovnim trendom in mlajši generaciji avtorjev.

Galerija deluje v treh nadstropjih, kjer obiskovalce pričakajo obokane kamnite stene, ki fotografijam dajejo edinstven, surov in hkrati intimen ambient. V galeriji domuje tudi fotografski dokumentarni arhiv in stalna zbirka Fotokluba Maribor, ki vključuje znamenita dela umetnikov Mariborskega kroga iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. S povprečno 12 občasnimi razstavami letno, kjer se predstavljajo tako domači kot tuji mojstri fotografije, ostaja Fotogalerija Stolp vitalno srce slovenske fotografske scene .

Fotogalerija Stolp ostaja eden najbolj prepoznavnih kulturnih simbolov Maribora — prostor, kjer se tradicija srečuje s sodobnim vizualnim razmislom ter kjer fotografija vsakodnevno potrjuje svoj status avtonomne umetniške discipline.

S fotografijo se ukvarjam od leta 1982, ko sem postal član Foto kinokluba TAM Maribor. Foto zveza Slovenije mi je leta 1989 podelila naziv Foto instruktor FZS, naslednje leto pa še naziv Fotoamater I. razreda (FA1FZS). Do razstave “3×10” (leto 2013) sem imel za seboj že 14 samostojnih in 24 skupinskih razstav ter 27 nagrad – med njimi 5 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 14 diplom oz. pohval na razstavah umetniške fotografije doma in po svetu .

Leta 2013 sem imel čast v teh zgodovinskih prostorih postaviti svojo pregledno razstavo z naslovom “3×10”. Za tem naslovom se skriva vsaj troje dejstev: razstava je razdeljena na tri tematske sklope, postavljena je bila v vseh treh nadstropjih Fotogalerije Stolp in zaznamuje tridesetletnico mojega aktivnega umetniškega raziskovanja na področju fotografije. Razstavljati v Fotogaleriji Stolp je za vsakega slovenskega fotografa posebno doživetje in velika čast, saj gre za eno najboljših razstavišč ne le pri nas, ampak tudi v širšem evropskem prostoru .

Likovni kritik Mario Berdič je ob eni mojih razstav istega leta zapisal:

“Laznik, čigar posnetki sodijo tako v kontekst dokumentarne kot kreativne fotografije, se ob portretni motiviki najraje posveča motivom iz narave, bodisi v barvni ali črno beli tehniki, kjer najde zmeraj nove navdihe, kot očitno posledico poklicne deformacije stalnega oprezovanja. Njegovo novejše ustvarjalno obdobje označuje pogosta navzočnost na likovnih kolonijah, kjer se v družbi slikarjev in kiparjev tudi sam preobrazi v likovnega ustvarjalca z nekoliko drugačnim orodjem.”

Razstava je bila zasnovana tako, da je vsako nadstropje stolpa nosilo svojo zgodbo in hkrati eno poglavje mojega ustvarjalnega razvoja :

1. Pritličje: Diapozitivi – arhaična faza in eksperiment

Prvi tematski sklop je predstavljala serija diapozitivov, posnetih v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja . Diapozitiv je v fotografiji posebnost – je edini fotografski zapis, ki ne omogoča kasnejše korekture v temnici. Vse, kar se zgodi, se zgodi v iskalu fotoaparata, odločitev fotografa, kdaj pritisniti na sprožilec, pa je dokončna .

Za razstavo so bili diapozitivi digitalizirani. Predstavljajo tri faze mojega zgodnjega ustvarjanja: klasično, arhaično fazo (krajinski in arhitekturni posnetki z pretehtano kompozicijo in igro svetlobe), fazo eksperimentiranja z mehanskimi posegi v celuloidni nosilec (razenje z ostrimi predmeti po površini filma) in fazo igre s transparentnostjo – plastenje fotografskih zapisov, kjer skozi ženski obraz proseva del krajine . To pretehtano kombiniranje dveh povsem različnih motivov, kjer je percepcija dominance različna od opazovalca do opazovalca, je dr. Matjaž Duh v katalogu razstave označil kot izraz fotografove izredne subtilnosti .

2. Prvo nadstropje: Fotografike – radikalna redukcija barve

Naslednji sklop je predstavljal izbor iz serije črno-belih fotografij, ki so nastajale skozi daljše ustvarjalno obdobje . Te fotografije bi lahko imenovali “fotografike” – nakazujejo nadaljnje raziskovanje na področju fotografije. Rdeča nit tega sklopa je bila radikalna redukcija barve: fotografijam sem odvzel ne le barvo, ampak tudi bogastvo kontinuirane svetlostne lestvice sivin, ki običajno krasijo črno-bele fotografije .

Fotografije so zreducirane na čist črno-bel izraz, občutek sivin pa je dosežen z rastriranjem. Ti rastri zmehčajo ostro ločnico med belimi in črnimi ploskvami, ki so osnovni nosilci razpoloženja in najpomembnejši elementi likovne gradnje . Motivi so raznoliki: mestne vedute in njihovi detajli, izseki iz narave, portreti.

3. Drugo nadstropje: Akt – mojstrstvo kompozicije in svetlobe

Zadnji tematski sklop je bil posvečen golim ženskim telesom . Gre za akt fotografije, ki motivno zavestno nikoli ne posežejo v področje spotakljivosti ali cenenosti. Razstavljenih je bilo pet barvnih in pet črno-belih fotografij .

Kot sem povedal v intervjuju za Radio Slovenija (Val 202) ob odprtju razstave: “Moraš biti dovolj zrel za to, da lahko takšne fotografije narediš. Vsekakor morajo biti okusne, umetniške. Zelo hitro zaideš v kakšno področje, ki to ni.”

Na barvnih akt fotografijah so modeli predstavljeni kot celopostavne figure ali pa je fotografiran le del telesa. Igra svetlobe in sence poudarja obrise teles, robatost draperije – enkrat iz blaga, drugič iz polivinila – in razbrazdanost teksture na antropomorfnem objektu prijetno kontrastira z gladkostjo človeške kože . Črno-bele akt fotografije pa imajo vso tisto tonsko bogastvo, ki sem se mu v fotografikah zavestno odpovedal. Na nekaterih so modeli upodobljeni brez vsega, na drugih z draperijo ali okičeni z družinskim nakitom, kot da se le-ta prenaša iz roda v rod . Fotografije izžarevajo občutek pripovedi – zgodbe, ki se je spletla med modelom in fotografom.

Dr. Matjaž Duh, avtor besedila v katalogu razstave, je zaključil:

“V izbiri motiva se odraža, kako fotograf vidi stvari in svet, ki nas obdaja. Glede na raznolikost motivov prepoznamo fotografov interes pravzaprav za vse. Zanj ni bolj ali manj pomembnih motivov. Vsebinska raznolikost, mojstrska igra svetlobe in sence, kompozicijska pretehtanost in tehnična kakovost razstavljenih umetniških fotografij predstavljajo fotografa Marjana Laznika kot zrelega fotografskega ustvarjalca.”

Odprtje razstave 13. novembra 2013 je bilo slovesno, a hkrati prežeto s tisto pravo, mariborsko domačnostjo . Kljub deževnemu večeru so obokane prostore stolpa napolnili prijatelji, kolegi fotografi in ljubitelji umetnosti . Besede organizatorjev o mojem prispevku k mariborski fotografiji in vodenju Društva ljubiteljev fotografije Maribor so mi veliko pomenile, a največje zadovoljstvo je bilo opazovati ljudi, kako se ustavljajo pred fotografijami in v njih iščejo svoje zgodbe .

Fotogalerija Stolp ni le prostor, kjer fotografije visijo na stenah. Je prostor, ki diha s fotografijo in kjer vsaka razstava postane del bogate zgodovine tega srednjeveškega obzidja. Zame bo vedno ostala tisti posebni kraj, kjer so moja prva tri desetletja fotografskega ustvarjanja dobila svoj uradni, kamniti okvir.

Zgoraj zapis ob razstavi: dr.Matjaž Duh.

Spodaj: video odprtja razstave, avtor Milko Linec.

Če se vam zdi objava zanimiva in bi želeli biti obveščeni o novih objavah, vas vabim, da se prijavite na obvestila (prejeli jih boste 1x tedensko).

Foto tečaji in delavnice

Online foto trgovina

Naročite tiskanje fotografij online