Ko danes pogledam fotografije, videoposnetke in programske liste iz oktobra 2012, se mi zdi skoraj neverjetno, da nam je to uspelo. Dnevi fotografije Maribor 2012 so bili zame največji projekt, ki sem ga do takrat pripravil – in iskreno, še danes se mi zdijo neponovljivi.
Ne zaradi ene same velike dvorane, znanih gostov ali množice fotoaparatov. Nepozabni so bili zato, ker smo na enem mestu povezali ljudi, ki so fotografijo doživljali zelo različno: ljubitelje, izkušene avtorje, predavatelje, društva, razstavljavce, obiskovalce sejma in tiste, ki so šele iskali pogum, da bi fotoaparat vzeli resneje v roke.
Dnevi fotografije niso nastali kot dogodek za izbrance. Želel sem, da bi bili odprti za vsakogar, ki ga fotografija zanima – ne glede na to, s kakšnim fotoaparatom fotografira, koliko izkušenj ima in ali fotografijo razume kot hobi, poklic ali osebni zapis sveta okoli sebe.
Festival, ki ni trajal le dva dni
Ko se danes spominjamo Dnevov fotografije, največkrat pomislimo na soboto in nedeljo v Narodnem domu Maribor. Tam je bilo srce festivala: predavanja, delavnice, sejem rabljene opreme, predstavitve, pregled fotografij in zaključne podelitve.
Toda dogodek se je v resnici začel že prej. Med 3. in 7. oktobrom 2012 je fotografija za nekaj dni zavzela več mariborskih prizorišč. Odprle so se razstave v univerzitetni knjižnici, fotogaleriji, fotografskem muzeju in na Lentu. Že ta razpršenost je povedala veliko: fotografija ni ostala zaprta v eni dvorani, ampak je stopila v mesto.
V številkah je festival združil 6 razstav, 4 praktične fotografske delavnice in 12 brezplačnih predavanj. To ni bil majhen program, temveč celovit fotografski teden, v katerem so se srečali razstava, izobraževanje, praktično delo, tehnologija in druženje.
| Del festivala | Kaj se je dogajalo |
|---|---|
| 3.–5. oktober | Odprtja razstav, predstavitev nagrajenih fotografij in spremljevalni kulturni program po Mariboru. |
| 6. oktober | Otvoritev, predavanja o fotografiji, videu, osebnostnih in avtorskih pravicah, praktične delavnice ter slovesnost mednarodnega fotografskega salona. |
| 7. oktober | Sejem, delavnice, predavanja, prikaz zgodovinskih postopkov, pregled portfeljev in zaključna podelitev nagrad. |
Ta razpon je bil zame pomemben. Nisem želel pripraviti le niza predavanj. Želel sem, da bi se v Mariboru za nekaj dni začutilo, da je fotografija živa, aktualna in dovolj široka za različne generacije ter različne poglede.
Razstave: festival, ki se je razlil po mestu
Razstave niso bile le uvod v osrednji vikend. Bile so njegov drugi obraz. Predavanja in delavnice so obiskovalca nagovarjala z znanjem ter neposredno izkušnjo, razstave pa so zahtevale počasnejši pogled. V njih je bilo mogoče obstati pred fotografijo, se vrniti k njej in jo doživeti brez naglice programa.
Festival se je začel v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri z razstavo Ujete podobe v Univerzitetni knjižnici Maribor. Pripravilo jo je društvo Totifoto, na ogled pa je bila do 13. oktobra. Ta razstava je festival odprla z društvenimi fotografskimi zgodbami in pokazala, da fotografska skupnost ni omejena le na posamezne avtorje, ampak tudi na skupinsko ustvarjanje in izmenjavo pogleda.
Uro pozneje so se v Fotogaleriji Stolp odprle nagrajene fotografije mednarodnega Maribor Salona 2012. Razstava je obiskovalcu omogočila neposreden stik z deli, ki so prišla iz desetine držav. Salon ni ostal le pri statistikah, medaljah in diplomah. Skozi razstavljene fotografije je mednarodni domet dogodka postal viden tudi domačemu obiskovalcu.
Istega večera je v Fotografskem muzeju Maribor sledila razglasitev zmagovalcev in otvoritev razstave prvega slovenskega Fotomaratona. Maribor je bil prvo slovensko mesto, ki je gostilo tak format, na startu na Trgu Leona Štuklja pa se je zbralo približno 170 fotografov. Fotomaraton je v program prinesel drugačno energijo: omejen čas, skupne teme, hojo po mestu in potrebo, da se hitro odločiš, kaj je vredno fotografije.
Razstavni niz se je nadaljeval s fotografijami Borisa B. Voglarja O.Z.O.R.A. – Dnevi svobode, ki so bile odprte v Koloseju Maribor. Avtor je v reportažnem dokumentarnem pristopu ujel vzdušje, obraze in ambient mednarodnega glasbenega festivala. V petek se je v razstavišču Rrrudolf na Lentu odprla še razstava Od spodaj navzgor. Nastala je iz skupne teme članov Društva ljubiteljev fotografije Maribor in je spodbujala ustvarjalen, manj samoumeven pogled na motiv.
V soboto sta se razstavnemu programu pridružili še slovesna podelitev priznanj Maribor Salona in razstava Ženski avtoportret. Prav raznolikost teh razstav je bila bistvena: od društvenega izbora in fotožurnalističnega pristopa do mednarodnega salona, fotografskega izziva po mestu ter osebnega avtorskega pogleda. Zato Dnevi fotografije niso bili samo dogodek o fotoopremi in predavanjih, ampak tudi prava mala razstavna mreža po Mariboru.
Ideja: znanje, praksa in druženje brez zaprtih vrat
Jedro Dnevov fotografije je bilo izobraževanje. Vendar ne izobraževanje, ki bi ostalo pri tehničnih nastavitvah. Fotografija se vedno dotika tudi ljudi, njihove podobe, zasebnosti, avtorske pravice in odgovornosti fotografa. Zato so bila predavanja o osebnostnih in avtorskih pravicah enako pomembna kot predavanja o svetlobi, kompoziciji, videu ali nastajanju fotografij za knjigo.
V dveh dneh je bilo izvedenih dvanajst brezplačnih predavanj. Na programu so bili pogovori o fotografiji kot umetnosti, o potopisni fotografiji, o videu s fotoaparati, o tem, kako narediti boljšo fotografijo, in o vprašanjih, ki jih prinese objavljanje podob v digitalnem okolju. Hotel sem, da se lahko obiskovalec med posameznimi vsebinami premika po svojem zanimanju in si sestavi lasten fotografski dan.
Poseben pomen so imele delavnice. Svetlobni čopič, akt, portret plesalke in praktično delo v studiu niso bili namenjeni temu, da bi udeleženci le gledali. Pomembno je bilo, da so preizkusili, vprašali, zgrešili, ponovili in se iz izkušnje nekaj naučili.
Ljudje, ki so Dnevom fotografije dali obraz
Tako velik program ne nastane sam. Ob ideji in organizaciji je potrebna skupina ljudi, ki prevzame odgovornost za vse od tehnične izvedbe in grafične podobe do vsebin, predavanj, razstav, promocije in dela z obiskovalci. Pri projektu sta pomembni vlogi prevzela Sašo Korošec kot tehnični vodja izvedbe in Mihael Elvič kot avtor grafične podobe. Prepoznavna, barvna podoba dogodka ni bila okras, ampak znak, da smo želeli fotografiji dati sodoben, odprt in povezovalen obraz.
Program so soustvarjali številni pomembni fotografi, predavatelji in strokovnjaki. Borut Peterlin je s prikazom mokrega kolodija odprl prostor zgodovini fotografskega medija. Maja Šivec je vodila delavnice akta. Arne Hodalič je obiskovalce popeljal v Indijo, Tomo Jeseničnik v nastajanje fotografij za knjigo Slovenija v presežkih, Branimir Ritonja v razmislek o fotografiji in umetnosti, Aleksandra Berberih Slana pa v delovanje Fotografskega muzeja Maribor. Svoje poglede so prispevali še Jure Logar, Jaka Repanšek, Alek Hojnik, Rok Sajovic, Damjan Lorenčak, Alan Orlič in Andrej Korenc.
Zato pri Dnevih fotografije ne želim izpostaviti le največjih imen. Pomemben je bil vsak, ki je postavil stojnico, pripravil prostor, sprejel predavatelja, pomagal pri registraciji, vodil obiskovalca do prave dvorane ali ostal po zaključku, da smo lahko pospravili opremo. Ta skupna energija je bila resnična hrbtenica festivala.
Ko so se srečali različni svetovi fotografske opreme
Eden od ciljev je bil povezati fotografska društva in različne ponudnike opreme. Takrat so bili podobni dogodki pogosto vezani na en sam sistem. Dnevi fotografije pa so želeli pokazati širšo sliko: fotografija ni tekmovanje med logotipi, temveč prostor za znanje, izkušnjo in pogled.
Po mojem vedenju je bilo prvič v Sloveniji, da so na istem razstavnem prostoru skupaj nastopili predstavniki treh velikih fotografskih sistemov, ob njih pa še drugi ponudniki iz fotografskega sveta. Danes se to morda zdi samoumevno. Leta 2012 pa je bil to pomemben premik. Obiskovalec je lahko na enem mestu primerjal opremo, vprašal, preizkusil in se nato vrnil k tistemu, kar je pri fotografiji zares pomembno: k fotografiji sami.
Ta odprtost se je pokazala tudi na sejmu rabljene foto- in videoopreme. Obiskovalci so prihajali z opremo, zgodbami, vprašanji in radovednostjo. Prišli so tudi gostje iz Avstrije. Sejem ni bil samo prostor za prodajo in nakup. Bil je prostor, kjer si lahko srečal človeka, ki je vedel, zakaj neki stari objektiv še vedno uporablja, ali nekoga, ki je prvič iskal fotoaparat za resnejše delo.
Analogna kontrarevolucija sredi digitalnega časa
Najmočnejši prizor festivala je zame ostal prikaz mokrega kolodija. Sredi programa, v katerem so bile nove digitalne rešitve, video in vprašanja sodobne fotografije, se je pojavila velika lesena kamera in postopek fotografiranja na steklo.
Borut Peterlin ni prikazal le stare tehnike. Pokazal je, da fotografija ni nastala z zaslonom na zadnji strani fotoaparata. Nastala je iz svetlobe, kemije, časa in potrpežljivosti. Malo po poldnevu je pred vhodom v Narodni dom ustvaril skupinsko fotografijo udeležencev z mokrim kolodijem. Ta prizor je v sebi združil prav vse, kar so Dnevi fotografije hoteli biti: sodobna skupnost fotografov, ujeta s postopkom iz zgodovine medija.
Obiskovalce je pritegnila tudi camera obscura. Društvo iz Celja je na sejmu fotografiralo obiskovalce in jim podarilo nastale podobe. To ni bil le nostalgičen vložek. Bil je opomnik, da je v fotografiji še vedno nekaj čarobnega, ko skozi majhno odprtino opazujemo svetlobo, ki na površino nariše obrnjeni svet.
Maribor Salon: lokalni dogodek z mednarodnim dometom
Dnevi fotografije so dobili dodatno težo z mednarodnim fotografskim salonom v organizaciji Fotokluba Maribor in Društva ljubiteljev fotografije Maribor. Ta ni bil le spremljevalna podelitev, ampak dokaz, da je Maribor lahko stopil v širši fotografski prostor.
Na natečaj je prispelo 5.368 fotografij 505 avtorjev iz 51 držav. Sprejetih je bilo 909 del 467 avtorjev iz 47 držav. Te številke so pomenile veliko več kot statistiko. Pomenile so, da se je ob festivalu v Mariboru srečala domača fotografska skupnost s fotografijami in avtorji iz številnih delov sveta.
Ko sem gledal diplome, medalje in razstavljene fotografije, sem vedel, da program ne sme ostati zaprt v lokalnem krogu. Prav zato so bili pomembni tudi pregledi portfeljev, pogovori z izkušenimi fotografi in možnost, da obiskovalci pokažejo svoje delo brez nelagodja.
Zaključek, ki je pustil več kot le program
Festival se je končal s podelitvijo nagrad foto natečaja v okviru Festivala Lent in z žrebanjem nagrad med obiskovalci. V dvorani so bili aplavz, cvetje, diplome, pogovori in utrujenost, ki jo pozna vsak, ki je kdaj pripravljal večji dogodek.
Za menoj pa ni ostal občutek, da smo samo uspešno izvedli program. Ostal je občutek, da smo dokazali, koliko lahko nastane iz ideje, vztrajnosti in sodelovanja. Dnevi fotografije so nastajali z omejenimi sredstvi, a z veliko energije. Marsikdo ni verjel, da je tak obseg sploh mogoče izpeljati. Prav zato je bil rezultat še toliko pomembnejši.
Danes bi marsikaj organiziral drugače. To je normalno. A osnovne ideje ne bi spreminjal: fotografija potrebuje dogodke, na katerih se ne srečujejo le fotoaparati, ampak ljudje. Potrebuje prostor za izkušene avtorje in začetnike, za zgodovinske postopke in sodobne tehnologije, za razstavo, predavanje, sejem in iskren pogovor.
Dnevi fotografije Maribor 2012 so bili zame več kot festival. Bili so dokaz, da lahko iz fotografskega navdušenja nastane nekaj velikega. Nekaj, kar se še danes zdi neponovljivo – in prav zato vredno spomina.
Osebna zahvala
Ob tem spominu se želim iz srca zahvaliti vsem, ki ste pripomogli k izvedbi Dnevov fotografije Maribor 2012. Hvala predavateljem, fotografom, avtorjem razstav in vodjem delavnic, ki ste svoje znanje, čas in izkušnje delili z obiskovalci. Hvala razstavljavcem, ponudnikom opreme, društvom, partnerskim ustanovam in gostiteljem razstavnih prostorov, ker ste verjeli v odprt festival, ki je presegel okvir ene dvorane in enega samega pogleda na fotografijo.
Hvala tehnični ekipi, sodelavcem in prostovoljcem, ki ste skrbeli za prostore, stojnice, program, obveščanje, sprejem gostov, registracije, usmerjanje obiskovalcev ter vse tiste drobne naloge, ki jih obiskovalec pogosto ne opazi, brez njih pa dogodek ne more zaživeti. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste prišli z radovednostjo, fotoaparati, vprašanji, svojimi fotografijami in pripravljenostjo na pogovor.
Največja vrednost projekta je bila prav v tem, da ni bil delo enega človeka. Nastal je iz skupne energije, zaupanja in pripravljenosti, da vsak prispeva svoj del. Ta zahvala zato pripada vsem vam – tudi tistim, katerih imen danes ne morem našteti, a ste pustili sled v enem največjih fotografskih dogodkov, ki smo jih takrat ustvarili v Mariboru.
Videoposnetka z osrednjega vikenda
Video je danes najbližje časovni kapsuli. V njem niso le obrazi, stojnice in predavanja, ampak tudi tempo dogodka, pogovori med obiskovalci, bliskavice, delo v delavnicah in zaključna slovesnost. Dogodke na Dnevih fotografije je s kamero zabeležil Milko Linec.
Sobota, 6. oktober 2012
Nedelja, 7. oktober 2012
Časopisni izrezek in fotogalerija
Fotografije: Borut Turk, Zdravko Šelih, Ivan Kočar, Niko Ivanuša, Tadej Ačko, Sašo Korošec in Marjan Laznik.
Spremljajte zgodbo dogodka
Za dodatne fotografije, spomine in objave obiščite Facebookovo stran Dnevi fotografije Maribor 2012. Program in širši festivalski okvir je pred začetkom dogodka povzela tudi objava STA. Kljub obsežni pripravi dogodka, sodelovanju številnih ljudi in tudi organizaciji tiskovnih konferenc pa večina medijev Dnevom fotografije žal ni namenila pozornosti, ki bi si jo tak projekt po svojem obsegu in vsebini zaslužil.
Zaključek
Če ste bili del Dnevov fotografije Maribor 2012 kot obiskovalec, predavatelj, razstavljavec ali prostovoljec, bom vesel vašega spomina, fotografije ali kratke zgodbe. Prav takšni drobci dopolnijo uradni program in dogodku vrnejo človeški obraz.
Obvestila
Če se vam zdi objava zanimiva in bi želeli biti obveščeni o novih objavah, vas vabim, da se prijavite na obvestila (prejeli jih boste 1x tedensko).
Brezplačni priročnik
Kmalu na blogu
10 kompozicijskih pravil, ki jih mora poznati vsak fotograf
V pripravi …
Kako s pametnim telefonom fotografirati artikle za spletno trgovino
Raziskave kažejo, da več kot 60 % spletnih kupcev ocenjuje kakovost fotografije kot najpomembnejši dejavnik pri odločitvi za nakup – bolj kot opis izdelka ali celo ocene drugih kupcev.
Predviden datum objave: november – december 2026, pred tem izvedba tečaja
Mojih 5 najljubših fotografskih lokacij v Mariboru
Vsak ima svoje najljubše fotografske lokacije. V članku razkrivam mojih 5 najljubših v Mariboru.
Predviden datum objave: november – december 2026
