Na disku imam tisoče fotografij. Večina ima ime, ki ga je ustvaril fotoaparat: DSC_4837, IMG_2214 ali kaj podobno neosebnega. Ko takšno datoteko pogledam čez deset let, mi njeno ime ne pove ničesar. EXIF mi lahko pogosto razkrije, kdaj je nastala, s katerim fotoaparatom in objektivom ter s katerimi nastavitvami. Ne razloži pa, zakaj sem izbral prav tak čas osvetlitve, kdo je na njej, kaj se je takrat dogajalo ali zakaj je bil trenutek pomemben.
Fotografija sama pogosto nosi več spomina kot mapa, v katero sem jo shranil. A brez urejenih podatkov je lahko tudi najboljša fotografija hitro izgubljena v lastnem arhivu.
Tu pridejo na vrsto metapodatki. To so podatki o fotografiji, ki jih običajno ne vidimo, ko jo gledamo, vendar so zapisani v datoteki ali ob njej. Med najpomembnejšimi sta EXIF in IPTC. Prvi govori predvsem o tem, kako je fotografija nastala. Drugi omogoča, da zapišemo, kaj je na njej, kdo jo je ustvaril in pod kakšnimi pogoji se sme uporabljati
EXIF: dnevnik fotoaparata
EXIF je niz tehničnih podatkov, ki jih fotoaparat ali telefon običajno samodejno zapiše ob nastanku fotografije. Ko doma gledam fotografijo, ki mi ni uspela, mi EXIF pogosto pove več kot moj spomin.
V njem lahko najdem datum in uro, model fotoaparata, objektiv, goriščnico, zaslonko, čas osvetlitve, ISO, način merjenja, včasih tudi podatke o bliskavici in lokaciji GPS. Obseg informacij se razlikuje med fotoaparati, telefoni in programi, vendar je osnovna ideja vedno ista: fotoaparat zapiše svoj tehnični dnevnik.
| EXIF podatek | Kaj mi pove | Kako mi pomaga v praksi |
|---|---|---|
| Čas osvetlitve | Kako dolgo je senzor zbiral svetlobo | Razumem, zakaj je gibanje zamrznjeno ali zamegljeno |
| Zaslonka | Kako odprt je bil objektiv | Primerjam globinsko ostrino med fotografijami |
| ISO | Občutljivost in način spopadanja s temo | Hitreje ugotovim, od kod prihaja digitalni šum |
| Goriščna razdalja | Kako širok oziroma ozek je bil pogled | Lažje ponovim uspešen kader ali izberem objektiv za naslednjič |
| Datum in ura | Kdaj je fotografija nastala | Poiščem dogodek in uredim kronologijo arhiva |
| GPS-lokacija | Kje je fotografija nastala, če je zapis na voljo | Pomaga pri potovanjih, lahko pa pomeni tudi zasebnostno tveganje |
Ko sem se učil fotografirati koncerte, sem po vsakem dogodku pregledal EXIF najboljših in najslabših posnetkov. Nisem se vprašal le, ali mi je fotografija všeč. Vprašal sem se, pri katerem času se je gibanje začelo mazati, pri katerem ISO je šum še sprejemljiv in katera goriščnica mi je omogočila dovolj tesen kader z roba dvorane.
EXIF zato ni samo tehnična radovednost. Je učitelj, ki ostane zapisan ob vsakem posnetku.
IPTC: zgodba, avtor in pravice
EXIF nastane večinoma samodejno. IPTC pa so podatki, ki jih fotograf, urednik ali organizacija doda zavestno. Standard IPTC je namenjen opisnim, administrativnim in avtorskopravnim informacijam o fotografijah ter se široko uporablja pri fotografih, medijih, arhivih in drugih upravljavcih slik.
IPTC lahko vsebuje naslov fotografije, opis, ključne besede, ime avtorja, kontaktne podatke, podatke o avtorskih pravicah, licenciranju, kraju nastanka in prikazanih osebah. Ne nadomesti pogodbe ali licence, vendar datoteki pripne osnovni kontekst, ki brez metapodatkov pogosto izgine ob prvem kopiranju.
| IPTC polje | Primer | Zakaj je koristno |
|---|---|---|
| Avtor / Creator | Marjan Laznik | Jasno pove, kdo je ustvaril fotografijo |
| Copyright notice | © Marjan Laznik / Fotomedia | Ob datoteki ohrani opozorilo o avtorskih pravicah |
| Naslov | Večer nad Dravo | Pomaga prepoznati posamezno fotografijo |
| Opis | Modra ura ob Dravi v Mariboru | Doda kontekst, ki ga samo ime datoteke ne nosi |
| Ključne besede | Maribor, Drava, modra ura, mestna krajina | Omogočajo poznejše iskanje po vsebini |
| Kraj in datum dogodka | Maribor, Slovenija | Pomaga pri arhivu, medijski uporabi in pripovedi |
| Kontakt ali spletno mesto | marjan.fotomedia.si | Uporabniku slike olajša pot do avtorja |
Za osnovni pregled ne potrebujem posebnega programa
Za osnovni pregled EXIF podatkov in vpis nekaterih opisnih metapodatkov pri fotografiji JPG ne potrebujem posebnega programa. V Raziskovalcu Windows z desnim klikom izberem Lastnosti, nato zavihek Podrobnosti. Tam lahko pri podprti datoteki vidim del tehničnih podatkov, kot so datum, fotoaparat, objektiv, zaslonka, čas osvetlitve, ISO in goriščnica.
V istem oknu lahko kliknem v polja, kot so Avtor, Naslov, Zadeva, Oznake in Komentar, ter vpišem osnovni opis in avtorstvo. Za posamezno fotografijo ali manjšo serijo je to povsem uporaben začetek.
Primer iz Raziskovalca Windows: tehnični podatki o nastanku fotografije so na ogled, opisna polja pa lahko pri podprti datoteki dopolnim neposredno v lastnostih datoteke.
Vendar Windows ne pokaže vedno enakih podatkov in ne omogoča urejanja vseh polj. To je odvisno od vrste datoteke, različice sistema in načina, kako je program zapisal metapodatke. Pri RAW datotekah, večjem številu fotografij in doslednem vpisovanju celotnega nabora IPTC podatkov je primernejši program za katalog in obdelavo fotografij.
Najpreprostejši delovni tok: najprej predloga, potem opis
Za urejen arhiv ne potrebujem izpolniti dvajsetih polj pri vsaki fotografiji. To bi hitro postalo breme. Boljši začetek je predloga metapodatkov, ki jo program za urejanje fotografij doda že ob uvozu.
V predlogo vpišem podatke, ki so pri meni skoraj vedno enaki: ime avtorja, oznako avtorskih pravic, spletno mesto in osnovni kontakt. Nato po izboru najboljših fotografij dodam še naslov, kratek opis ter nekaj ključnih besed, ki veljajo samo za konkretni dogodek ali prizor.
| Korak | Kaj dodam | Koliko časa zahteva |
|---|---|---|
| Ob uvozu | Avtor, copyright, spletno mesto, splošni kontakt | Enkrat nastavim predlogo |
| Po izboru fotografij | Dogodek, kraj, leto, glavne ključne besede | Nekaj minut na serijo |
| Pri pomembni fotografiji | Naslov, opis, natančnejše ključne besede | Malo več pozornosti, večja dolgoročna vrednost |
| Pred objavo ali predajo | Preverim avtorstvo, pravice in zasebnost | Kratek, vendar pomemben pregled |
Ključne besede naj bodo preproste in uporabne. Pri koncertu lahko dodam ime izvajalca, kraj, leto, žanr in tip posnetka. Pri krajinah kraj, regijo, letni čas, svetlobo in motiv. Pri portretu ne dodajam občutljivih osebnih podatkov brez razloga oziroma brez ustreznega dogovora.
EXIF in IPTC ne smeta postati izgovor za nepotrebne podatke
Metapodatki so koristni, vendar niso vedno nedolžni. Fotografija, posneta s telefonom, lahko vsebuje natančno GPS-lokacijo. To je odlično, ko iščem kraj na potovanju. Lahko pa je neprimerno, če objavljam fotografijo otroka, zasebnega doma, redke živali ali občutljive lokacije.
Pred javno objavo zato preverim, kaj želim deliti. Nekatera družbena omrežja določene metapodatke odstranijo, nekatera ne, pravila pa se spreminjajo. Zato se ne zanašam samo na platformo. Če lokacije ne želim objaviti, jo odstranim že pred izvozom ali preverim nastavitve programa, ki ga uporabljam.
Enako velja za avtorstvo. IPTC zapis ob datoteki je koristna sled, ni pa neprebojna zaščita pred zlorabo. Datoteko je mogoče preimenovati, podatke odstraniti ali jo zajeti s posnetkom zaslona. Metapodatki niso nadomestilo za jasne dogovore, račune, licence ali smiselno velikost datoteke pri objavi na spletu. So pa preprost in profesionalen temelj.
Kaj pa XMP?
Ob EXIF in IPTC se pogosto pojavi še oznaka XMP. To je način zapisa metapodatkov, ki ga uporabljajo številni programi za obdelavo fotografij. Pri RAW datotekah lahko program spremembe – na primer ocene, ključne besede in razvojne nastavitve – shrani v ločeno spremljevalno datoteko z končnico .xmp.
Za fotografa je pomembno predvsem to: kadar prenašam ali arhiviram RAW datoteke, preverim, ali moram shraniti tudi njihove spremljevalne XMP datoteke oziroma ali program podatke zapisuje neposredno v katalog. RAW fotografija brez kataloga, spremljevalne datoteke ali izvoženih podatkov je lahko čez leta manj razumljiva, kot sem pričakoval.
To je ena od povezav med metapodatki in varnostnimi kopijami. Varnostno ne kopiram samo fotografij, kopiram tudi podatke, ki mi pomagajo razumeti, poiskati in ponovno obdelati fotografije.
Metapodatki naredijo fotografijo uporabno tudi po trenutku
Fotografija nastane v sekundi, njeno življenje pa lahko traja desetletja. Ko jo prvič pogledam, se še spomnim vsega: vremena, pogovora, kraja, nastavitev in razloga, zakaj sem pritisnil sprožilec. Čez leta se spomin izbriše hitreje kot digitalna datoteka.
EXIF mi vrne tehnično pot. IPTC mi vrne pomen, avtorstvo in kontekst. Skupaj fotografiji omogočita, da ostane več kot anonimna datoteka med tisočimi drugimi.
Zame pa je največja praktična vrednost urejenih metapodatkov možnost, da iskano fotografijo sploh najdem. V programu, ki omogoča iskanje po teh podatkih, lahko poiščem določen posnetek ali celo skupino fotografij po imenu osebe, kraju, dogodku, datumu ali ključnih besedah. Ni se mi treba spomniti imena datoteke ali odpirati vsake mape posebej.
Če na primer iščem fotografije določenega zbora z nastopa v Mariboru, mi lahko kombinacija imena zbora, kraja in leta pomaga zožiti izbor na iskane posnetke — če sem te podatke zapisal in jih program lahko prebere. Prav zato je nekaj časa za vpis podatkov ob uvozu ali izboru fotografij dobra naložba: pozneje mi lahko prihrani dolgotrajno pregledovanje arhiva.
Vpisani podatki torej niso koristni samo zato, da bom čez leta vedel, kaj gledam. Koristni so predvsem zato, da bom med tisočimi fotografijami našel prav tiste, ki jih potrebujem.
Kam naprej?
Metapodatki niso samo tehnična podrobnost v programu. So vez med fotografijo, spominom in urejenim arhivom. Če vas zanima, kako k fotografiji dodati zgodbo, ime kraja in osebni spomin, preberite tudi članek Slika brez besed je le polovica spomina.
Ko je arhiv večji, postanejo enako pomembni katalog, ključne besede, IPTC podatki, XMP spremljevalne datoteke in varnostne kopije. O tem, ali je za tak arhiv primernejši en katalog ali več katalogov, pišem v članku Adobe Lightroom: En katalog ali več katalogov?.
Imena, ključne besede in metapodatki so eden od načinov iskanja. Druga možnost je prepoznavanje oseb, o katerem pišem v članku
Ko računalnik prepozna babico: Iskanje oseb na fotografijah z Adobe Lightroom. Če vas zanima večji osebni arhiv, v katerem lahko iščete tudi po datumu, lokaciji in vsebini fotografij, preberite še članek Immich: Vaš osebni Google Photos.
Za kratko razlago izrazov EXIF, IPTC, XMP, ključne besede in varnostne kopije lahko kadar koli odprete tudi Fotografski slovar: pojmi, ki jih je dobro razumeti, preden pritisnete sprožilec.
Če želite postopek ne le razumeti, ampak ga tudi izvesti na svojih fotografijah, vas vabim na fotografske tečaje Fotomedia. Na tečaju Digitalna temnica 1 si v živo ogledamo pripravo predloge metapodatkov, vpis avtorstva, oznake copyright, ključnih besed in opisov ter razliko med podatki, ki ostanejo v katalogu, in tistimi, ki se zapišejo ob fotografijo oziroma v XMP datoteko.
Obvestila
Če se vam zdi objava zanimiva in bi želeli biti obveščeni o novih objavah, vas vabim, da se prijavite na obvestila (prejeli jih boste 1x tedensko).
Brezplačni priročnik
Kmalu na blogu
Kaj potrebuješ, da bi bil fotograf?
Astrofotografija za začetek: kako fotografirati zvezde in nočno pokrajino
Kako s pametnim telefonom fotografirati artikle za spletno trgovino
10 destinacij, kjer vas lahko fotografiranje s telefonom ali kamero spravi v težave
Time-lapse: kako iz ur svetlobe ustvariti nekaj sekund zgodbe
