V prejšnjem članku smo spoznali, da je barvni profil (ICC) kot prevajalec, ki poskrbi, da se barve pravilno prikazujejo na različnih napravah. Omenili pa smo tudi barvne prostore in opozorili, da to nista ista pojma.
Danes se bomo poglobili v barvne prostore.
To je tisto področje, kjer fotografi največkrat naredijo napako že v fotoaparatu ali pa kasneje pri izvozu fotografije iz Lightrooma in Photoshopa.
Kateri barvni prostor torej izbrati? sRGB, Adobe RGB ali ProPhoto RGB?
Odgovor ni preprost in je odvisen predvsem od tega, kaj boste s fotografijo na koncu naredili.
Kaj je barvni prostor?
Predstavljajte si, da imate pred seboj škatlo z barvicami.
Če imate majhno škatlo s 24 barvicami, lahko z njimi narišete lepo sliko, a vam bodo manjkali tisti res specifični, zelo živi odtenki zelene ali modre.
Če imate veliko škatlo s 120 barvicami, imate na voljo veliko več odtenkov in vaša slika bo lahko bistveno bolj bogata z barvami.
Barvni prostor je natanko to – določa velikost vaše škatle z barvicami.
Pove nam, koliko različnih barvnih odtenkov lahko neka datoteka vsebuje ali neka naprava prikaže.
V digitalni fotografiji se najpogosteje srečujemo s tremi standardnimi RGB barvnimi prostori. Poglejmo si razlike med njimi.
sRGB (Standard RGB)
To je najmanjša škatla z barvicami.
Standard sRGB sta leta 1996 ustvarila HP in Microsoft. Njun cilj je bil ustvariti enoten barvni prostor, ki bi ga lahko prikazal vsak, tudi najcenejši monitor na svetu.
In to velja še danes.
sRGB je absolutni vladar interneta. Uporabljajo ga spletni brskalniki, pametni telefoni, tablice in velika večina računalniških zaslonov.
To je tudi razlog, da je sRGB še danes privzeti standard za:
- spletne strani,
- elektronsko pošto,
- družbena omrežja,
- večino mobilnih telefonov,
- večino televizorjev.
Če pripravljam fotografijo za internet, jo skoraj vedno izvozim v sRGB. Tako imam največjo verjetnost, da bodo barve pri večini uporabnikov prikazane pravilno.
Prednosti:
- Združljivost: Fotografija v sRGB bo izgledala približno enako na skoraj vsaki napravi.
- Varnost: Je najbolj varna izbira za objavo na spletu (Facebook, Instagram, spletne strani).
Slabosti:
- Omejenost: Ne vsebuje zelo nasičenih barv (predvsem zelenih in modrih), ki jih sodobni fotoaparati in tiskalniki sicer zmorejo zabeležiti oziroma natisniti.
Display P3 – barvni prostor sodobnih zaslonov
V zadnjih letih se je na trgu pojavil še en barvni prostor, ki ga fotografi vse pogosteje srečujemo, čeprav ga morda še ne poznamo po imenu: Display P3 (ali DCI-P3).
Originalno je bil razvit za digitalne kinematografske projekcije, danes pa ga najdemo v zaslonih večine sodobnih naprav: iPhone (od modela 7 naprej), iPad, MacBook, mnogi Android telefoni in vse več računalniških monitorjev. Display P3 pokrije približno 25 % več barv kot sRGB, še posebej v zeleno-rdečem območju.
Zakaj so fotografije na iPhonu pogosto videti bolj žive kot na računalniku?
Natanko zato. iPhone ima zaslon, ki zmore prikazati Display P3, in ko fotografirate z iPhonom, kamera samodejno shranjuje fotografije v P3 prostoru. Ko takšno fotografijo odprete na sRGB monitorju, ki ne zmore prikazati vseh teh barv, so barve videti nekoliko manj žive. Ko pa jo odprete na drugem iPhonu ali MacBooku — ki oba podpirata P3 — so barve polne in žive.
Kaj to pomeni za fotografe v praksi?
Za zdaj je odgovor preprost: za splet še vedno izvozite v sRGB. Večina brskalnikov in platform (Facebook, Instagram) še vedno obravnava sRGB kot standard. Nekateri sodobni brskalniki (Safari, Chrome) in platforme pa že podpirajo P3 — kar pomeni, da se situacija počasi spreminja.
Ako fotografirate z iPhonom ali urejate na MacBooku in vaše fotografije objavljate prek Apple ekosistema (npr. iCloud Photos, Apple Photos), bodo barve samodejno prikazane v P3 na napravah, ki to podpirajo.
Zakaj je Adobe ustvaril Adobe RGB?
Ko je digitalna fotografija začela nadomeščati film, je postalo jasno, da sRGB ne pokriva vseh barv, ki jih lahko reproducirajo kakovostni tiskalniki.
Največja razlika je v zelenih in cian odtenkih.
Zato je Adobe razvil barvni prostor Adobe RGB (1998).
Njegov namen ni bil izboljšati prikaz na monitorjih, ampak omogočiti shranjevanje več informacij za profesionalni tisk.
To pomeni, da lahko fotografija vsebuje več barvnih odtenkov, ki jih bo kakovosten tiskalnik znal reproducirati.
Če pa fotografijo objavimo na spletu, večina teh dodatnih informacij ne pride do izraza.
Prednosti:
- Več barv: Odlična izbira, če fotografirate motive z bogatimi barvami (pokrajina, narava) in nameravate fotografije tiskati.
- Standard za tisk: Večina boljših foto laboratorijev in domačih foto tiskalnikov lahko izkoristi prednosti Adobe RGB prostora.
Slabosti:
- Težave na spletu: Če fotografijo v Adobe RGB objavite na spletu brez pretvorbe v sRGB, bodo barve na večini zaslonov izgledale sprane, blede in dolgočasne.
- Zahteva boljši monitor: Da bi sploh videli barve, ki jih Adobe RGB ponuja, potrebujete dražji monitor, ki ta prostor podpira (t.i. Wide Gamut monitor).
Na CIE diagramu opazite tudi CMYK tisk. Zanimivo je, da je CMYK prostor v nekaterih območjih (npr. živo zelena, cyan) manjši od Adobe RGB, v nekaterih pa ga celo preseže (npr. določeni rumeni odtenki). Prav zato je Adobe RGB tako priljubljen za pripravo fotografij na tisk — pokrije večino barv, ki jih tiskalnik zmore reproducirati. Podrobneje se bomo s CMYK ukvarjali v članku o ICC profilih za tisk.
ProPhoto RGB – največji med najpogosteje uporabljenimi barvnimi prostori
ProPhoto RGB je namenjen predvsem profesionalni obdelavi fotografij.
Njegov barvni obseg je tako velik, da presega zmožnosti večine monitorjev in celo človeškega vida v določenih matematičnih območjih.
To se morda sliši nenavadno, vendar je namen ProPhoto RGB predvsem preprečiti izgubo barvnih informacij med zahtevnejšo obdelavo fotografij.
Če fotografijo močno popravljamo – spreminjamo kontrast, nasičenost, barvne odtenke ali izvajamo lokalne prilagoditve – imamo pri večjem barvnem prostoru več rezerve.
Zato Adobe Lightroom Classic interno uporablja zelo velik delovni barvni prostor, ki temelji na ProPhoto RGB.
To ne pomeni, da bo končna fotografija prikazana v ProPhoto RGB, ampak da med obdelavo ne izgubimo dragocenih podatkov.
Prednosti:
- Ohrani vse: Ko obdelujete RAW datoteko, ProPhoto RGB zagotavlja, da ne boste izgubili niti enega barvnega odtenka, ki ga je zabeležil senzor vašega fotoaparata.
- Prihodnost: Ker je tako velik, so vaše datoteke pripravljene na tiskalnike in monitorje prihodnosti, ki bodo zmogli prikazati več barv kot današnji.
Slabosti:
- Samo za 16-bitno obdelavo: Zaradi ogromnega razpona barv ga smete uporabljati SAMO, če fotografije v Photoshopu obdelujete v 16-bitnem načinu. V 8-bitnem načinu lahko pride do t.i. “bandinga” (grdih prehodov med barvami, npr. na nebu).
- Nevarnost pri izvozu: Če pomotoma pošljete ProPhoto RGB datoteko v tiskarno ali na splet, bodo barve popolnoma napačne.
Katerega torej izbrati?
Odgovorimo na najbolj pereča vprašanja.
Katerega priporočam za fotografiranje (v fotoaparatu)?
Če fotografirate v JPEG formatu, nastavite fotoaparat na sRGB. S tem boste zagotovili, da bodo fotografije takoj pripravljene za deljenje, splet in ogled na vseh napravah, barve pa bodo točne.
Če fotografirate v RAW formatu, nastavitev v fotoaparatu ni pomembna. RAW datoteka nima določenega barvnega prostora – zabeleži vse, kar senzor zmore. Barvni prostor boste določili šele kasneje, ko boste RAW datoteko izvozili iz Lightrooma ali Photoshopa. (Kljub temu priporočam, da imate v fotoaparatu nastavljen sRGB, saj ta nastavitev vpliva na to, kako izgleda predogled slike na zaslončku fotoaparata.)
Katerega uporabljam pri obdelavi fotografij?
Kot sem že omenil, Lightroom interno uporablja prostor, ki je zelo podoben ProPhoto RGB. Zato pri obdelavi vedno vidite in upravljate z vsemi barvami.
Ko fotografijo prenašam iz Lightrooma v Photoshop za nadaljnjo obdelavo, jo vedno prenesem v Adobe RGB (in 16-bitnem načinu). To mi omogoča, da ohranim bogate barve za morebiten kasnejši tisk.
Katerega uporabiti za izvoz (Export)?
Tukaj je pravilo zelo preprosto in si ga velja zapomniti za vedno:
- Za splet (Facebook, Instagram, spletne strani, pošiljanje po e-pošti): VEDNO izvozite v sRGB.
- Za tisk (foto laboratoriji, domači tiskalniki, fotoknjige): Uporabite sRGB, razen če vam tiskarna izrecno pove, da podpirajo Adobe RGB. Če niste prepričani, je sRGB vedno varnejša izbira.
Zaključek
Izbira pravega barvnega prostora ni stvar osebnega okusa, temveč tehnična odločitev glede na to, kje bo fotografija na koncu končala.
Za večino fotografov je sRGB najboljša, najbolj varna in najbolj smiselna izbira za končni izdelek. Adobe RGB uporabite le, ko natančno veste, zakaj ga potrebujete (predvsem za visokokakovosten tisk). ProPhoto RGB pa naj ostane skrit v ozadju programov za obdelavo.
Zdaj, ko razumemo barvne prostore, pa se moramo dotakniti še ene pomembne teme, ki smo jo danes že bežno omenili.
V naslednjem članku
V naslednjem članku bomo podrobno raziskali:
RAW in JPEG – vpliv na barve?
