Brezplačno predavanje

Zadnjič sem obiskal  brezplačno predavanje mojstra marketinga mag. Aleša Lisca. Prijazno nam je podajal predloge o tem, kako pomesti s konkurenco oziroma, kako postati (naj)boljši. Je že res, da kar precej slišanih reči poznam, sem pa dobil tudi veliko dobrih idej o tem, kako določene reči izboljšati.
Nisem pa med predavanjem zasledil načina, kakršnih se poslužuje slovenska fotografinja, ki s svojo konkurenca pometa tako, da jim pošilja različne inšpekcije. Zdaj sem v dilemi. Mi mar magister Aleš ni povedal vsega?

Mogoče pa gospa ve več od njega?

Kakorkoli že, verjetno se da tako in drugače. Vprašanje je, kako se zadeve obnesejo na daljši rok. Po moje je bolje biti dober fotograf ter svoje stranke prepričati (in obdržati) s kvaliteto svojih izdelkov in storitev, se držati dogovorov, ipd…, kot pa svoji konkurenci pošiljati inšpekcijo. In imeti slabe fotke ter zasoljene cene. Kot omenjena gospa. Enako velja za odločitev o tem kaj boš fotografiral(a). Ne moreš se čuditi, da se ljudje ne želijo pogovarjati s tabo, se ti izogibajo in te “postrani” gledajo, če pa si jim zadnjič v »usta potiskal(a) objektiv«, njihove fotografije pa objavil(a) v kakšnem od časopisov.

Zakaj pravzaprav to pišem. Ker se mi velikokrat zgodi, da me kliče kakšen od urednikov ali znancev, če bi hotel »pokriti« kak dogodek, kjer pa bi moral obvezno narediti takšne bolj »čudne« fotke. Žal, tega ne počnem. Tudi ko fotografiram kakšno takšno reč, fotoaparat pospravim, ko se ljudje hranijo. Ne fotografiram jih v “kočljivih” zadevah, v intimnih trenutkih. Ne objavljam fotografij, če fotografiranci tega ne želijo. Zakaj bi morali na fotkah izgledati grdi, če pa so lahko lepi (ali celo lepši). Zakaj bi vdiral v njihovo zasebnost, če tudi sam ne želim, da bi kdo vdiral v mojo.

Odločitev o tem kakšni bomo, je v naših rokah. In posledice naših dejanj tudi.