To je deveti članek v seriji.

V tem članku boste izvedeli

V prejšnjih osmih člankih smo predelali ogromno teorije in prakse. Spoznali smo prevajalce (ICC profile), škatle z barvicami (barvne prostore), kalibracijo, Lightroom, Photoshop in tisk.

Kljub vsemu temu znanju pa se v praksi pogosto zalomi. Upravljanje barv je kot veriga – če poči samo en člen, je končni rezultat napačen.

V tem članku bomo zbrali vse najpogostejše napake, ki jih fotografi (tudi profesionalci!) delajo pri upravljanju barv. Nekatere smo v seriji že omenili, a jih je vredno ponoviti, saj so to točno tiste pasti, v katere boste najverjetneje stopili.

To je temeljna napaka, iz katere izhajajo vse ostale. Brez kalibriranega monitorja so vse odločitve o barvah, ki jih sprejemamo med obdelavo, zgrajene na pesku.

Monitor, ki pride iz tovarne, ni kalibriran za fotografsko delo. Njegova svetilnost je pogosto nastavljena na 250–300 cd/m² (preveč), bela točka je pogosto prehladno modrikasta, gama pa ni nujno 2.2. To pomeni, da vidite fotografijo drugače, kot je v resnici — in vse vaše popravke barv delate na podlagi napačnih informacij.

Kaj se zgodi?
Obdelujete fotografijo in se vam zdi, da so barve odlične. Ko jo pošljete stranki ali natisnete, so barve drugačne — ker vaš monitor ni prikazoval resnice. Iščete napako v izvozu, v Lightroomu, v tiskalniku. Napaka pa je bila ves čas v monitorju.

To je absolutni zmagovalec med napakami. Fotograf obdela čudovito fotografijo v Lightroomu (ki interno uporablja prostor, podoben ProPhoto RGB) in jo izvozi v Adobe RGB ali ProPhoto RGB. Nato jo naloži na Facebook, Instagram ali osebno spletno stran.

Kaj se zgodi?

Večina brskalnikov in mobilnih aplikacij preprosto ignorira te velike barvne prostore in sliko “na silo” prikaže kot sRGB. Rezultat? Fotografija izgleda sprana, barve so blede, kontrast izgine. Tista živo rdeča obleka postane opečnato rjava.

Ta napaka se najpogosteje zgodi pri domačem tiskanju. Fotograf je priden: v Photoshopu ali Lightroomu izbere pravi ICC profil za svoj papir. Nato klikne Print in v gonilniku tiskalnika (kjer se odpre okno od Canona ali Epsona) pusti vklopljeno možnost “Color Management” ali “ICM”.

Kaj se zgodi?

Photoshop preračuna barve s pomočjo ICC profila in jih pošlje tiskalniku. Tiskalnik pa reče: “Aha, barve, dajmo jih še enkrat preračunati!” in uporabi svoj interni profil. Slika je preračunana dvakrat. Rezultat so grozljive, popolnoma napačne barve, pogosto z močnim zelenim ali magenta pridihom.

O tem smo govorili v članku o kalibraciji in pri tisku, a napaka je tako pogosta, da si zasluži svoje mesto na tem seznamu. Tovarniške nastavitve monitorjev (tudi najboljših) so običajno nastavljene na svetilnost 250 do 300 cd/m². To je super za gledanje filmov ali igranje igric, za obdelavo fotografij pa je to absolutno preveč.

Kaj se zgodi?

Fotografijo obdelujete na “reflektorju”. Ker je zaslon tako svetel, boste fotografijo podzavestno potemnili, da bo na zaslonu izgledala prav. Ko jo boste natisnili (papir nima lastne svetlobe!), bo natisnjena fotografija pretemna. In potem boste krivili tiskalnik.

To je klasična Photoshop past. Odprete fotografijo, ki nima barvnega profila (ali ima napačnega), in želite to popraviti. V meniju Edit vidite dve možnosti: Assign Profile in Convert to Profile. Mnogi izberejo prvo, ker zveni logično (“Dodeli profil”).

Kaj se zgodi?

Assign Profile ne spremeni samih pikslov (številk), ampak samo nalepi novo etiketo. Če sliki z “etiketo” sRGB dodelite profil ProPhoto RGB, bodo barve na zaslonu dobesedno eksplodirale, postale bodo nenaravno žive in napačne.

Convert to Profile pa dejansko preračuna piksle tako, da barve vizualno ostanejo enake, čeprav se premaknejo v nov prostor.

V Photoshopu uporabite odlično orodje Save for Web, da bi fotografijo pripravili za internet. Obkljukate Convert to sRGB in shranite. Vse se zdi v redu.

Kaj se zgodi?

Če zraven niste obkljukali tudi možnosti Embed Color Profile (Vključi barvni profil), ste ustvarili datoteko “siroto”. Čeprav so barve dejansko v sRGB prostoru, datoteka nima “etikete”, ki bi brskalniku to povedala. Nekateri brskalniki bodo uganili prav, drugi pa ne, in barve bodo spet napačne. Vedno vključite profil!

Fotografijo izvozite iz Lightrooma in jo želite na hitro preveriti, preden jo pošljete stranki. Odprete jo s privzetim pregledovalnikom slik v Windowsih (Windows Photos) ali kakšnem starem, preprostem programu za pregledovanje slik.

Kaj se zgodi?

Mnogi preprosti pregledovalniki slik ne podpirajo upravljanja barv (Color Management). Ne znajo prebrati ICC profila vašega monitorja in ne znajo prebrati profila, vdelanega v fotografijo. Slika bo izgledala drugače kot v Lightroomu, vi pa boste panično začeli popravljati nastavitve izvoza, čeprav je z datoteko vse v najlepšem redu.

Upravljanje barv ni magija, je le sklop strogih pravil. Če se izognete tem šestim najpogostejšim napakam, ste rešili 95 % vseh težav z barvami, s katerimi se srečujejo fotografi.

V naslednjem, zadnjem članku naše serije, bomo vse to znanje združili v en sam, jasen in pregleden postopek. Naredili bomo “check-listo” od trenutka, ko pritisnete sprožilec na fotoaparatu, do trenutka, ko fotografijo natisnete ali objavite na spletu.

V naslednjem članku bomo raziskali:

Celoten potek od fotoaparata do tiska (Workflow)

Foto tečaji in delavnice

Online foto trgovina

Naročite tiskanje fotografij online